V zakonu o delovnih razmerjih je navedeno, da je delavec upravičen do odpravnine, kadar dobi redno odpoved s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti. Delavec je do odpravnine upravičen tudi ob poteku pogodbe za določen čas in ob upokojitvi. V današnjem članku vam bomo opisali, kdaj je delavec upravičen do odpravnine, koliko bo odpravnina znašala, kako se izračuna višina odpravnine ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi in odgovorili tudi na morebitna druga vprašanja, ki se porajajo v glavah marsikaterega zaposlenega.
Odpravnina: Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca
Zakon pravi, da je delavec upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga o nesposobnosti. Delavec je upravičen do odpravnine v primeru, da je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, v to obdobje pa sodi tudi obdobje zaposlitve pri delodajalčevih pravnih prednikih.
Odpravnina: Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primeru, da sam poda izredno odpoved, in sicer zaradi razlogov, za katere je kriv delodajalec, kot naprimer neizplačevanje plače, neplačevanje prispevkov za socialno varnost. Vse razloge, ki jih zakon predvideva, si lahko preberete v 111. Členu ZDR-1 v Uradnem listu. V vseh naštetih primerih je delavec upravičen do enake odpravnine kot pri redni odpovedi s strani delodajalca, poleg tega pa mu pripada tudi odškodnina, in sicer najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.