V začetku leta 2014, so se predsednik ŠOS-a Žiga Schmidt in drugi odločili, da bodo morali študenti ter njihovi delodajalci plačevati višje prispevke. Tako je, vsak študent bo moral po svojem opravljenem delu, od plače odtrgati 15, 5% dajatev.

Kam bo šel ta denar?

Denar, ki ga bodo študentje morali plačevati kot dajatev, naj bi bil namenjen za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za študentsko delo. Poglejmo na praktičnem primeru, kako naj bi se to izšlo. Če si študent prisluži pri nekem podjetju 100€ neto plače, mu bo po opravljeni dajatvi, ki znaša 15,5% ostalo še 84,50€. Delodajalčevi stroški za študenta se bodo tudi nekoliko povečali. Zvišali se bodo za slab 1%. V primeru, da študent zasluži 100€ neto, bodo po novo sprejetem zakonu stroški delodajalca znašali 133€.

S temi novimi dajatvami, pa se bo dvignila tudi urna postavka za prosta delovna mesta. Najnižja urna postavka naj bi bila 4,5 € bruto. To pomeni, da bodo po novem imeli dijaki fiksno določeno najnižjo urno postavko, ki bo znašala 3,80 € neto. Delodajalec, bo za stroške študenta vplačal najmanj 5,40 € bruto na uro.

Študentsko delo ni možno, če ni v podjetju več kot 6 zaposlenih

Predlog zakona o študentskem delu, ki naj bi prišel v veljavo 1. januarja 2015 veleva, da je študentsko delo prepovedano pri delodajalcu, ki ima manj kot 6 zaposlenih. Z novim zakonom o študentskem delu, naj bi se spremenila tudi najvišja kvota dela, katerega lahko študent opravi. V primeru, da delodajalec zaposluje do 19 delavcev, je najvišja delovna kvota študenta 65 % ur njegove delovne obveznosti. Če pa delodajalec zaposluje od 19 do 49 ljudi, pa je delovna kvota 55%. V podjetjih je odstotek še nekoliko drugačen.

Študentu se bodo seveda dajatve za invalidsko in pokojninsko zavarovanje štele v pokojninsko dobo. Vendar je tu še en pogoj, ki ga zakon za študentsko delo uvaja. Na doseženih 60% povprečne delovne plače v Republiki Slovenije, se mu prišteje 1 mesec k pokojninski dobi.

Predlog zakona za študentsko delo je še vedno ovit v meglen oblak

Predsednik ŠOS-a, Levanič s sodelavci, ki so se pogajali o novem predlogu pravijo, da je še vedno odprtih nekaj zadev in sicer največ kar se tiče delodajalcev. Še vedno preučujejo, kako močno bo treba študentsko delo omejiti.

Študentski servisi oziroma posredniki za prosta delovna mesta, pa bodo imeli še eno obveznost. Dijaku oziroma študentu bodo morali zagotoviti plačilo, ne glede na to ali je bilo plačilo računa s strani delodajalca dejansko izvedeno. Plačilo, bo moralo biti nakazano dijaku oziroma študentu v roku 15ih dni po izdaji računa.