Zakon o delovnih razmerjih in odpravnina




V zakonu o delovnih razmerjih je navedeno, da je delavec upravičen do odpravnine, kadar dobi redno odpoved s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti. Delavec je do odpravnine upravičen tudi ob poteku pogodbe za določen čas in ob upokojitvi. V današnjem članku vam bomo opisali, kdaj je delavec upravičen do odpravnine, koliko bo odpravnina znašala, kako se izračuna višina odpravnine ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi in odgovorili tudi na morebitna druga vprašanja, ki se porajajo v glavah marsikaterega zaposlenega.

zakon o delovnih razmerjih odpravnina

Odpravnina: Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Zakon pravi, da je delavec upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga o nesposobnosti. Delavec je upravičen do odpravnine v primeru, da je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, v to obdobje pa sodi tudi obdobje zaposlitve pri delodajalčevih pravnih prednikih.

Odpravnina: Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primeru, da sam poda izredno odpoved, in sicer zaradi razlogov, za katere je kriv delodajalec, kot naprimer neizplačevanje plače, neplačevanje prispevkov za socialno varnost. Vse razloge, ki jih zakon predvideva, si lahko preberete v 111. Členu ZDR-1 v Uradnem listu. V vseh naštetih primerih je delavec upravičen do enake odpravnine kot pri redni odpovedi s strani delodajalca, poleg tega pa mu pripada tudi odškodnina, in sicer najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnina čaka delavca tudi v primeru upokojitve. O tem govori 132. Člen ZDR-1. V primeru, da kolektivna pogodba podjetja določa drugačne pogoje kot ZDR, se pri določitvi višine odpravnine upošteva kolektivna pogodba.

V ZDR je navedeno, da delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Sloveniji za pretekle 3 mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle 3 mesece. Upošteva se tista različica, ki je za delavca ugodnejša.

Odpravnina: Iztek pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Prekinitev pogodbe in iztek pogodbe o zaposlitvi nista ista pojma. V prvem primeru je podjetje delavca odpustilo, v drugem primeru pa se pogodba preprosto izteče. Če je pogodba prekinjena pred iztekom, potem delavcu pripada običajna odpravnina, kot mu pripada tudi v primeru prekinitve pogodbe za nedoločen čas. Tudi v primeru izteka pogodbe za določen čas delavcu pripada odpravnina, a pod posebnimi pogoji. Ob izteku pogodbe za določen čas pa delavcu ne pripada odpravnina v primeru, da je šlo za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, da je šlo za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot 3 mesece v koledarskem letu ali če gre za opravljanje javnih del.

Odpravnina: izračun višine odpravnine ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi

Višina odpravnine je v tem primeru odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, pa tudi od delavčeve povprečne mesečne bruto plače, ki jo je delavec prejemal v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo.

Višina odpravnine znaša: Če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 1 leta do 10 let: 1/5 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu.

Če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 10 let do 20 let: 1/4 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu.

Če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 povprečne mesečne bruto plače zadnjih 3 mesecev za vsako leto dela pri delodajalcu.

Naj za konec omenimo še odmevni primer izplačila 75.831 € visoke odpravnine nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu. To dejanje po mnenju pravnikov ni bilo le neprimerno, ampak tudi nezakonito, saj je bila njegova pogodba o zaposlitvi v tem delu nična in neveljavna.

Namreč v pogodbi o zaposlitvi nekdanjega guvernerja je bil za višino odpravnine naveden 60 kratnik povprečne mesečne plače v zadnjih 3 mesecih, tudi če bi se sam odločil za odhod. Na drugi strani pa interni akt Banke Slovenije izrecno določa, da pravica do odpravnine ne pripada, če je član sveta banke Slovenije ali delavec s posebnimi pooblastili razrešen na lastno zahtevo. 

Na straneh zaposlitvenega portala najdete podrobnejšo razlago odpravnin po ZDR-1: Zakon o delovnih razmerjih – odpravnina.




CLOSE
CLOSE

Zakon o delovnih razmerjih in odpravnina
Oceni tole stran