Aktualno, Razno

Kaj so ameriški milijonarji svetovali našim iskalcem zaposlitve?

7. 2. 2015

Vem, ameriško okolje ni niti približno podobno našemu. In kar deluje v Ameriki, ne moremo dobesedno prekopirati v Slovenijo. Dejstvo. Ampak!

Prepričana sem, da vsakdo najde tisto, kar išče. In če v nasvetih teh Američanov iščemo KAJ NAM LAHKO POMAGA pri iskanju zaposlitve, bomo to tudi našli. Če pa iščete, kaj od tega NE bo delovalo, boste pa to našli. Na vas je, na kaj se osredotočate in kaj si želite. Če iščete zaposlitev, se osredotočite na to, da v tem prispevku najdete tisto, kar lahko upoštevate in spremenite pri sebi, da vam bo pomagalo dobiti želeno službo.

Petra Škarja

(Sploh se ne rabite z vsem strinjati – lahko se zgolj z eno trditvijo, ki jo boste jutri vpeljali v prakso in vam bo prinesla rezultate – že to je dovolj in je prispevek dosegel svoj namen).

Imela sem čudovito priložnost izobraževalnega potovanja po Kaliforniji, katerega rezultat je knjiga Ameriški milijonarji so spregovorili, ki se je super prijela našega trga, saj vsebuje znanja, ki pomagajo tako iskalcem zaposlitve kot tudi tistim, ki se odločajo za samostojno pot. Tu je nekaj nasvetov, ki so jih podali.

1. Tehnika K.I.S.S.

Predstavljajte si to. Ste delodajalec. Razpišete delovno mesto. Prijavi se 300 ljudi. Podjetništvo je IZJEMNO hitro in vsak dan lovite minuto za minuto, da ste vsaj v koraku s časom, kaj šele, da ste nadpovprečno uspešni. Potrebujete novega človeka, a preprosto nimate časa, da bi prebrali in preštudirali vseh 300 prošenj, tudi če bi si to želeli. In na drugi strani nimate financ, da bi zaposlili nekoga, ki bi 8ur dnevno prebiral te prošnje in izbiral nov kader … Na hitro preletite teh 300 prošenj in izluščite le 50 takih, ki VAM PADEJO V OČI – torej morajo biti malo drugačne, posebne, unikatne! Predvsem pa – kratke, enostavne.

Zato je pomembno (v Ameriki to itak ZELO ZELO poudarjajo), da uporabljate tehniko KISS, kar pomeni: Keep It Simple, Stupid. Naj bo enostavno. Kratko in preprosto, enostavno. Američan je rekel, naj se ob vsakem stavku, ki ga napišete, vprašate: »Ali je to pomembna informacija ZA DELODAJALCA?« Če je odgovor ne, izbrišite. Če je odgovor verjetno ne, morda pa .. tudi izbrišite.

Ne rabite pisati vseh svojih dosežkov, licenc, izkušenj … če točno tega delodajalec, kateremu ste pisali, ne potrebuje vedeti. Podajte mu le tisto, kar on potrebuje.

2. Razmišljajte kot delodajalec

Preden pišete prošnjo, preden greste na razgovor, razmišljajte … Kaj delodajalec potrebuje? Kakšna je njegova pozicija? V kakšnem primeru ne more veliko tvegati? Katere so njegove težave? Kaj mu pomeni njegovo podjetje? Kakšne ljudi bi imel v svojem podjetju in zakaj? …

Bolj ko ga razumete, bolj se mu lahko približate in ponudite točno to, kar potrebuje. Ne pozabite – če je razpisal delovno mesto, vas ZAGOTOVO POTREBUJE. Vprašanje je le ali ga boste prepričali, da imate to, kar on potrebuje.

3. Ponudite mu REŠITEV za njegov PROBLEM.

Razmislite, kakšen problem ima izbran delodajalec in ponudite rešitev tega problema. Primer danes v medijih: »Imam rešitev, kako povečati prodajo vaših časopisov …« Zagotovo vas bodo poslušali. Mimogrede – s tem stavkom sem si jaz »odprla vrata« v eno največjih medijskih hiš pri nas.

Včasih delodajalec niti ne ve za nek problem … Recimo: »Opazil sem, da gre v vaši trgovini mnogo ljudi mimo oblačil, čeprav imate dobre produkte. Kaj če bi naredili tako, da se ljudje ustavijo in jim vzbudimo pozornost s tem, da … in to lahko naredimo tako …« Povedali ste problem, ponudili ste rešitev. Zagotovo mu boste vzbudili pozornost …

4. Fokusiraj se na rezultate, ne na število vloženih ur

V Ameriki je to že logično, pri nas pa vedno bolj prihaja v ospredje – pomembni so vaši rezultati in ne število vloženih ur. Pika. Torej tudi ko pristopite do delodajalca, povejte, kakšne REZULTATE boste doprinesli ali mu tu kar pokažite, dokažite. Ne razlagajte, koliko ur ste pripravljeni v to vložiti, koliko nadur delati. Dejstvo je, da delodajalca na koncu zanimajo predvsem vaši rezultati – pa če delate cele dneve ali le 5 ur na dan.

5. Vztrajnost

Izjemno so poudarjali vztrajnost. Ko sem omenila, da pri nas mladi ne dobijo službe, je vprašal, kolikokrat slišijo ne, da to izjavijo. On je trdil, da ko nekdo dobi 500krat NE (s tem da pristopa na različne načine, k različnim delodajalcem …), šele lahko reče, da je težava v pomanjkanju služb, prej ne. Uf, ne vem, kdo od nas bi bil pripravljen 500krat slišati ne …

6. Unikatnost

Verjetno si želite »dobro« delovno mesto, ne kar nekaj, samo da je. Na »dobro« delovno mesto se javi ogromno ljudi. Večina iskalcev zaposlitve ima zelo podobna izobraževanja o tem, kakšni naj bodo, kaj naj rečejo, kako naj napišejo prošnjo … Vse lepo in prav, to vam pomaga. Ampak (zgolj moje osebno mnenje, ne jemljite »za sveto«) – da vas sploh opazijo v množici stotih iskalcev zaposlitve, ki se jih javi na eno delovno mesto, morate nekako izstopati, biti malo drugačni, da vas sploh opazijo. Šele ko vas opazijo, imate priložnost, da se dokažete.

7. Akcija

V našem okolju smo izjemni misleci. Vse naštudiramo, ogromno znamo … Manjka nam AKCIJE. Delajmo, stopajmo, hitro, stalno. Just do it.

8. Prodaja

Pogovarjali smo se o pomembnosti veščin prodaje. Ko sem mu omenila, da v Sloveniji večkrat slišimo: »Vse bi delal, samo prodajal ne bi,« je Američan resno odgovoril: »Takemu povej, da zanj ne obstaja delovno mesto.«

Trdil je, da vsak dan vsi prodajamo, tudi če se tega ne zavedamo ali si zgolj ne priznamo. Če ste trgovec za blagajno, podjetnik na sestanku, če prepričujete prijatelja, da imate prav, če razlagate sosedu, zakaj je neka politična stranka boljša, če želite prepričati partnerja, naj odnese smeti ali če osvajate punco – vse to je zelo podoben proces, proces prodaje. On je prodajo označil kot prenos lastnih misli, prepričanj, želja na druge na način, da oni to sprejmejo, kakor vi želite, da sprejmejo. Najboljši prodajalci so otroci. Dosežejo (skoraj) vse!

Vzemite to kakor hočete, a nekaj zagotovo drži. Tisti, ki se danes ne bojijo prodaje (niti ni tako pomembno ali jo obvladajo ali ne, glavno, da se ne branijo tega), zagotovo dobijo službo. Kdor pa obvlada prodajo, je pa med najbolj iskanimi kadri pri nas. Dejstvo, potrjeno s strani mnogih delodajalcev!

Sicer pa ne pozabite – to, da ni služb, je bolj rezultat medijskih vplivov kot realnost. Poznam ogromno delodajalcev, ki potarnajo, da ne dobijo dobrih ljudi, ki bi delali pri njih, a jih potrebujejo. Glavna težava je v tem, da delodajalci pričakujejo nekaj (bolj podjetne ljudi, fokusirane na rezultate, ki jim dvigniti telefon ali kaj prodati ni problem, ki samoiniciativno kaj naredijo in iščejo rezultate), iskalci zaposlitve pa ponujajo nekaj drugega (bolj »socialistični« način dela v velikih državnih podjetjih).

Pa še moj osebni dodatek: Tisti, ki stalno tarnajo, kako je vse slabo in grozno, ki samo iščejo potrditve svojega pritoževanja, zlepa ne bodo dobili službe … Ne, ni enostavno, vem. Ne rečem, da nam je z rožicam postlano. Nikomur ni. Ne tebi, ne meni, ne delodajalcu. A to še ne pomeni, da se lahko pritožujemo čez vse in vsakogar in prelagamo odgovornost za svoje stanje na druge. Na koncu smo sami odgovorni za situacijo, kjer smo – dobro ali slabo. Čeprav si je to težko priznati … Če ne obupamo, če ne odnehamo, zagotovo ne bomo poraženci. Samo stopajmo!

P.S.: Ti nasveti pridejo prav, kadar pišete ne-državnim podjetjem. Pri državnih je zgodba popolnoma drugačna, seveda .. a teh je vedno manj, privatnih pa vedno več.

 

Petra Škarja

 

 —————————————–

Petra Škarja je avtorica knjig Ameriški milijonarji so spregovorili in Česar nas niso naučili v šolah.

 

Submit your review
1
2
3
4
5
Submit
     
Cancel

Create your own review

Morda vas zanima tudi:

CLOSE
CLOSE